3. oktobra 1997 je ob oglarski kopi v Stemberghausnu, v kraju Hasselfelde v pokrajini Harz, v Nemčiji, potekalo ustanovno srečanje Evropskega oglarskega združenja. Zbralo se je 18 aktivnih oglarjev in podpisalo ustanovno resolucijo. Evropska ideja o povezovanju, ki verjame v povezano Evropo s kulturo različnih narodov, se je hitro širila v različne evropske regije. Od osemnajstih ustanovnih članov leta 1997 ima združenje po dobrih dvajsetih letih že skoraj 4000 članov. Krovno organizacijo zdaj sestavlja več kot trideset klubov, društev in skupin iz štirih občin in večje število posameznih članov. Člani prihajajo iz 9 evropskih držav, iz Nemčije, Anglije, Francije, Belgije, Poljske, Avstrije, Švice, Italije in Slovenije. Generalna skupščina je najvišji organ združenja; predsednik, dva podpredsednika, blagajnik in tajnik pa so organi, ki so na čelu združenja znotraj štiriletnega mandata. Skupaj z desetimi člani tvorijo predsedstvo. Vrhunec združevanja Evropskega oglarskega združenja predstavljajo večdnevna srečanja, ki potekajo na vsaki dve leti in na katerih se zbere do 500 udeležencev iz cele Evrope. Ta večdnevna srečanja pomenijo izmenjavo izkušenj, druženje ob bogatem kulturnem programu s srečanjem skupščine združenja ter slavnostnim prižigom kope. Zadnja seja skupščine Evropske oglarske zveze je potekala v krajih Hardehausn in Giershagn v Nemčiji, v Severnem Porenju – Vestfalije, od 22. do 25. avgusta 2019.

Na skupščini smo bili prvič prisotni tudi slovenski oglarji, ki smo potovali na 1000 km oddaljen kraj druženja s kombijem. Prvi večer smo se vsi zbrali pod velikim šotorom v Hardehausenu, kjer smo se prvič predstavili tudi slovenski oglarji. Skupaj se je v evropski družini oglarjev zbralo več kot 400 udeležencev. Naslednji dan je potekala skupščina združenja v mestu Giershagen, ponovno v velikem prireditvenem šotoru, na urejenem prireditvenem prostoru, ki ga je domača oglarska vaška skupnost pripravljala leto in pol. Uredili so tudi nov paviljon, ki ne bo služil samo kot mesto za oglarske prireditve, temveč tudi kot informacijsko središče in prostor za obšolsko dejavnost otrok, npr. za naravoslovne dneve. Slovesno otvoritev prireditve in zasedanje skupščine ter sam prižig oglarske kope so spremljali lokalni, državni in evropski politiki, cerkveni predstavniki in profesorji iz različnih univerz. Kot je povedal predsednik združenja Karl-Josef Tielke, smo v združenju kot velika družina, ki skrbi za solidarnost in evropsko naravnanost. Istega mišljenja je bila tudi evropska poslanka Birgit Sippel, pokroviteljica Oglarskega tedna, ki je izpostavila pomen kuhanja oglja kot ene najstarejših kulturnih tehnik človeštva. "Oglje iz oglarske kope je zelo dragocen izdelek, veliko bolj bogat kot katero koli oglje iz bencinske črpalke," je povedala. Izbrana je bila tudi nova »oglarska kraljica«. Najprej je spregovorila odhajajoča oglarska kraljica Amélie Leflaec v francoščini, nemščini in angleščini ter predala lento svoji naslednici Denise Nolte, ki bo funkcijo opravljala dve leti, do naslednjega srečanja, ki bo od 16. do 19. septembra 2021 v Wolfshagnu v deželi Harz. Predstavniki osmih držav smo posadili osem lip v obliki kroga. Vsako drevo predstavlja eno izmed držav, ki so se udeležile evropskega srečanja oglarjev v Giershagenu. V imenu Slovenije je drevo posadila generalna sekretarka Društva oglarjev Slovenije, Marija Imperl. Lipe smo zasadili v obliki kroga, ki naj rastejo skupaj tako, kot naj »raste skupaj Evropa«. Na skupščini je bil sprejet tudi sklep, da vse države skušamo uvrstiti oglarjenje na seznam Unescove kulturne dediščine. Že danes pa je oglarjenje v Nemčiji, Avstriji, Švici in tudi Sloveniji umeščeno na nacionalne sezname nesnovne kulturne dediščine. Oglarsko kopo sta slavnostno prižgala pomožni škof Manfred Grothe in evropska poslanka Birgit Sippel, pri čemer so jima pomagali trije domači oglarji, Willi Raffenberg, Johannes Götte in Reinhard Nolte ter predsednik Evropskega oglarskega združenja, Karl Josef Tielke. Od leta 2006 dalje združenje izdaja tudi revijo EKV „Der Köhlerbote“, ki izhaja enkrat letno in zajema fotografije in poročila o dejavnostih članov ter strokovne prispevke na temo oglja. Imajo tudi spletno stran www.europkoehler.com, ki vsebuje izčrpne informacije o trenutnih dogodkih, ozadjih, zgodovini in drugih aktivnostih, povezanih z oglarstvom.

Verjamemo, da bomo slovenski oglarji dobri partnerji v Evropskem oglarskem združenju ter da bomo s svojim delovanjem obogatili tudi evropski prostor.