Oglarjenje

Prihodnost oglarjenja v Sloveniji

Velik delež gozdov je v mlajših razvojnih fazah in to verjetno mnogo večji delež, kot kažejo naši modeli. Z ustreznimi ukrepi, predvsem s sečnjo v letvenjakih in drogovnjakih, lahko v razmeroma kratkem času pospešimo prehod mlajših gozdov v starejše razvojne faze. 

Velika količina drobnejšega in manj kakovostnega lesa, ki ga lahko uporabimo za kope (dodana vrednost), je že količina, ki pomaga pri reševanju težave redčenja v mlajših sestojih in trženja na tržišču manj vredne lesne zaloge. Za oglarjenje lahko s pridom uporabimo tudi les s travnatih površin v zaraščanju. Tako upočasnimo zaraščanje kmetijskih površin in pripomoremo k ohranjanju značilnosti kulturne krajine. Oglar tako ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Čuti, da so njegove veščine nekaj posebnega in vrednega. Poleg oglja lahko oglar kot produkt prodaja tudi naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo ali lastne pridelke, od jabolčnika do kruha. S svojim delovanjem osebnostno raste sam, pozitivno pa vpliva tudi na svojo okolico.

V Sloveniji vsako leto oglari več kot 50 oglarjev, ki na leto zložijo in skuhajo po eno do dve kopi, nekateri celo več. Spodbudno je, da so med njimi tudi mladi oglarji, ki bodo to tradicijo nadaljevali in jo prenesli tudi na svoje otroke. Oglarjenje ima bodočnost, ki pa je seveda odvisna od primerne prodajne možnosti oglja. Oglje je kakovostno, saj se v večini skuha iz trdih listavcev in ima visoko kurilno vrednost. Oglarji menijo, da je poogljevanje še vedno dobičkonosna dejavnost in vidijo prihodnost tudi v turizmu. Oglarska dejavnost v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji na Dolenjskem in pod Svetim Mohorjem v Selški dolini poteka skoraj celo leto. Vedno se najde oglar, ki les pripravlja ali pa ga poogljuje. Posamezna »živa kopišča« pa lahko najdemo še na več kot petnajstih mestih po Sloveniji. Oglarjenje je lahko odlična turistična zgodba. Kraj je lahko prepoznaven po kopah, ki so v svoji posebnosti enkratne in tako območje postane prepoznavno kot dežela oglarjev. In ta posebnost, drugačnost, je dober atribut za povabilo obiskovalcev v ta prostor. Preživeti noč z oglarjem in prespati v oglarski kolibi je nedvomno posebno doživetje.

Galerija

051 695 180