Oglarjenje

Oglarjenje kot kulturna identiteta krajev in priložnost za razvoj podeželja

Kulturna identiteta posameznikov in skupnosti se lahko izraža na različne načine – skozi vero, običaje, etiko, jezik, narečje, poezijo in literaturo, glasbo, ples, gledališče, slikanje in kiparjenje, ročna dela, noše, hrano in pijačo, stavbe, arhitekturo in pokrajino, izkoriščanje zemlje, poljedelstvo in gozdarstvo ter tudi OGLARSTVO.

Kulturna identiteta je koncept, poln izzivov. Kulturna identiteta se razvija iz dneva v dan ter predstavlja povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega odraža dolgoletno medsebojno povezanost med ljudmi.

Poglavitno vlogo v razvoju podeželja morajo imeti ljudje, ki tam živijo. Njihove ideje, energija, znanje in drugi viri so pomembna pridobitev v procesu razvoja njihovega območja. Ta ideja je odločilnega pomena in kaže na pomembno povezavo med kulturno identiteto in razvojem podeželja. Podeželani znajo ceniti svojo dediščino.

Dežela Slovenija je že na majhnem delčku ozemlja izredno raznolika, tako v naravni kot kulturni sferi. To pomeni, da imamo lahko na majhnem delčku ozemlja gozd, cerkev, grad, jamo, posebnost takšno in drugačno… Pa vendar si želimo najti še nekaj, kar nas bo v tej raznolikosti prikazalo drugačne, posebne. Takšne, da si nas bodo zapomnili. Predvsem pa si želimo najti takšno naravno ali kulturno posebnost, s katero se bo kulturno okolje znalo identificirati. Ena takšnih posebnosti je v naših krajih OGLARSTVO.

Oglarjenje se ponuja kot ena izmed možnih rešitev gospodarjenja v mlajših gozdovih, kjer je nega gozdov z redčenji najbolj potrebna. Količina lesa, ki se porabi za oglarjenje, pa v dobršni meri rešuje problem redčenj v mlajših sestojih in hkrati pomeni trženje na tržišču manj kvalitetnih lesnih sortimentov. Drug zelo pozitiven vidik oglarjenja je v ohranjanju kulturne krajine. Zaraščanje kmetijskih površin je vse močnejše. Z izrabo lesne mase za oglje pa nedvomno pripomoremo k zmanjšanju površin, ki so se zarastle.

Za oglarja ima pridobivanje oglja lahko večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno-pridobiten del. Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Čuti, da so njegove veščine nekaj posebnega in vrednega. Poleg oglja lahko oglar kot produkt prodaja tudi naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo ali lastne pridelke, od jabolčnika do kruha. S svojim delovanjem osebnostno raste sam, pozitivno pa vpliva tudi na svojo okolico.

Oglarjenje je lahko odlična krajevna kulturna zanimivost. Kraj je lahko prepoznaven po kopah, ki so v svoji posebnosti enkratne in tako območje postane prepoznavno kot dežela oglarjev. In ta posebnost, drugačnost, je dober atribut za povabilo obiskovalcev v ta prostor. Preživeti noč z oglarjem in prespati v oglarski kolibi je nedvomno posebno doživetje. Risanje ter ustvarjanje z ogljem lahko v kraj pritegne različne profile umetnikov, ki s svojim ustvarjanjem pustijo svoj pečat in obogatijo turistično ponudbo kraja.

Nikakor ne smemo pozabiti na oglarske dneve in skupne pohode, ki združujejo domačine v skupnih akcijah pod eno oglarsko blagovno znamko. Oglarjenje namreč povezujemo tudi s kovačijami, kovačije dalje z drugimi deležniki in tako se sklenejo različni krogi sodelovanja in povezovanja med ljudmi.

Galerija

051 695 180