Zadnje novice

55. Srečanje Oglarjev na Starem vrhu

Srečanje oglarjev na Starem vrhu je minilo v znamenju visokih priznanj in evropske povezovalne note. Srečanje v organizaciji Turističnega društva (TD) Stari vrh, je ponovno zaživelo v vsem svojem sijaju in obiskovalcem postreglo s tradicionalno živo ter vsebine polno predstavitvijo dela domačinov. Čeprav oglarske kope letos zaradi izjemno visoke požarne ogroženosti izjemoma nismo zakurili, je nedeljsko dogajanje na slikoviti Grebljici minilo v znamenju izjemnih priznanj, ponosa in močne mednarodne podpore. 

Kot organizator najstarejšega neprekinjenega srečevanja oglarjev v Sloveniji je TD Stari vrh znova dokazalo, da je neprecenljiv steber ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Prelepa gorska kulisa je obiskovalce privabila že v zgodnjih jutranjih urah, ko se je začel priljubljeni pohod »Med gorami«. Pravo etnološko doživetje pa se je razvilo čez dan, ko se je uradni del prepletel s podelitvijo prestižnih nagrad. 

Osrednji vrhunec kulturnega programa je bila slovesna podelitev priznanja Naša Slovenija 2026 Turističnemu društvu Stari vrh. To ugledno priznanje civilno gibanje Kultura-Natura Slovenija podeljuje za izjemne zasluge pri ohranjanju, raziskovanju in uveljavljanju slovenske kulturne dediščine. Da tradicija stoji na ljudeh in njihovi neizmerni predanosti, pa je dokazala podelitev priznanja starosti tukajšnjih oglarjev, Tonetu Kokalju, ki svoje znanje in ljubezen do obrti že desetletja prenaša na mlajše rodove. Zbrane je s posebej izbranimi in spoštljivimi besedami pozdravil tudi domači župan, ki je izrazil ponos nad delovanjem domačinov in pomembnostjo društva za lokalno skupnost. Zbrane je s slavnostnim nagovorom počastila Marija Imperl, podpredsednica Evropske oglarske zveze, ki je poudarila pomen mednarodnega povezovanja in ohranjanja oglarske identitete na evropski celini. Predstavila je Evropsko združenje oglarjev, ustanovljeno leta 1997 v Nemčiji (s sedežem v Eibenstocku), ki danes združuje skoraj 4.000 članov iz dvanajstih držav. Gre za demokratično in pregledno mrežo društev ter skupnosti, ki jo vodi mednarodno vodstvo (predsednik Josef Gilch iz Nemčije ter podpredsednici Doris Wicki iz Švice in Marija Imperl iz Slovenije). 

Prisotnost Slovenije v samem vrhu združenja je izjemno priznanje našemu delu. Marija Imperl je izpostavila, da je oglarsko znanje del evropske identitete in navdih za sodobne trajnostne rešitve. Čeprav vsaka država prinaša svoje posebnosti – od oblik kop do načinov kurjenja –, ta raznolikost predstavlja pravo bogastvo. Vsaki dve leti se oglarji srečujejo na evropskih srečanjih, ki so pravi prazniki tradicije. Slovenski oglarji izstopajo po svoji predanosti in gostoljubnosti. Velik preboj v prepoznavnosti so dosegli s kopo rekorderko v Suhadolah (na oglarski domačiji Medved v Oglarski deželi), ki sta jo prižgala takratni predsednik in sedanji častni predsednik združenja Karl Josef Tielke in njegova soproga Teresa. Prav tako še danes po Evropi odmeva lanskoletni prižig kope s sporočilom miru na Banjški planoti ob seji predsedstva združenja, ki je tesno povezal srca evropskih oglarjev. 

Prihodnost oglarstva temelji na povezovanju med generacijami, državami in znanji. Odpirajo se nove poti sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami in raziskavami. Primer tega je akcija EU PoTaRCh COST, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost ključnih nelesnih gozdnih proizvodov (pepelika, katran,smola in oglje) ter poudarja njihov pomen v evropski zgodovini in tradicionalni rabi gozdov. Dosežki slovenskih oglarjev močno odmevajo. Slovenija je namreč ena od le štirih držav, kjer je oglarjenje vpisanov register nesnovne kulturne dediščine, umeščeno med rokodelske obrti in izbrano kot edinstveno doživetje Slovenije pri Slovenski turistični organizaciji (STO) – kar je posebnost, ki je drugod po Evropine poznajo. 

Po uradnem delu je Grebljica utripala v znamenju etnografskega in zabavnega programa. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali praktični prikaz podiranja drevesa nekoč in danes, ki nazorno kaže tehnološki napredek gozdarstva. Domačini so prikazali tudi ročno spravilo lesa ter spretnosti pletarstva. Poseben čar so dogodku vdihnili mladi domačini, ki so obiskovalcem predstavili nove pesmi in poskrbeli za svež glasbeni utrip. 

Najbolj napeto in z navijaškim vzdušjem prežeto je bilo tradicionalno tekmovanje dvojic v »pajsanju hloda«, kjer so tekmovalci pokazali obilo moči in spretnosti. Za odlično energijo, polno plesišče in vrhunsko zabavo pozno v noč sta poskrbela priljubljena ansambla Strmina Express in Veseli Svatje. 

Srečanje na Starem vrhu je ponovno dokazalo, da je Evropsko združenje oglarjev več kot organizacija – je skupnost tradicije, znanja, kulture in prijateljstva. Kot je ob koncu svojega nagovora poudarila Marija Imperl: »Ko se srečamo ob kopi, se srečajo tudi naše zgodbe. 

Oglje je črno zlato. Naj se kadi. GUT BRAND!

Vse objave
051 695 180